dragi Miklavž

Dragi Miklavž,

kmalu bo tu december, zato je spet čas da ti pišem. Letos ti bom svoja pisma puščala tudi na blogu, saj vem, da je pošta v teh časih nezanesljiva in da se v preteklih letih ni najbolje izkazala (tako sem lansko leto spet dobila ROZA SPODNJO MAJICO, čeprav sploh ne nosim spodnjih majic, še posebej ne svetlo roza ali svotlo modrih, ki mi jih vsako leto prineseš. to so elje moje mamice, ne moje;)). Odločila sem se tudi, da ti letos svoje želje sporočam kar v pisni obliki, ker vem da tvoje oči niso več mlade in da ne bi letos spet prišlo do pomote (tista rdeča stvar lani res niso bile nogavice). In kako si kaj? Kaj se letos dogaja s peko piškotov? Midva z Jakom sva že malce prestrašena, da imate težave s pečjo, ker letos še nisva nikoli videla vaše peči prižgane. BTW, ker imaš ravno veze tam zgoraj, bi lahko prosim šefa prosil v mojem imenu, če mi lahko zrihta kaj sreče pri žerebih za bonbončke? Če pa tega ne zmore, bi pa rada vsaj enga fanta...
Torej, ker sem bila letos reeees pridna sem prepričana, da boš moje želje z veseljem izpolnil. Aja, pa da ne bo pomote, moja soba ni razmetana (kot bi bomba noter treščila) kot trdi moja mati, temu se reče ustvarjalni nered. No, da preidem na bistvo, ker sem bila super pridna hčerkica, vzorna študentka, super starejša sestra, najboljša mlajša sestra, si želim šivalni stroj. In suhe fige... pa čokolado, veliko čokolade...
P.S. : Glede tise Barbike Metuljčice, ki sem ti jo narisala v prejšnem pismu (tistem na kuhinjskem oknu), sem si premislila... ne potrebujem je tako nujno kot sem mislila. Če pa nisi ti vzel tistega pisma, pa prosim sporoči zobni miški, naj ne pobira tvoje pošte in da zob ni bil moj ampak Jakov, in da Jaka noče Barbie Metuljčice!
P.P.S. : Original tega pisma bom pustila na polici za tisto novo Božično zvezdo
P.P.P.S : A lahko prosim še božičku in dedku mrazu sporočiš, naj spremljata moj blog?

Lep pozdrav,

tvoja Maja