cvetlični lonček

Ker rada ustvarjam in imam rada otroke, ob vikendih vodim ustvarjalne delavnice za otroke. In ko sem iskala idejo za včerajšno delavnico, sem se znašla v zagati. Obdelali smo že vse zimske teme, naredili smo že snežake, pingvine, snežinke, celo drsalke in ostale zimske stvari na tisoč in en način.
Potem pa sem naletela na tole stran in to super luštno voščilnico, ter se ob tem spomnila na tisto znano popevko Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj... In tako sem se odločila, da bom protestirala proti zimi in na delavnici smo ustvarjali pisane cvetlične lončke, ki smo jih prilepili na paličice.
Z rezultatom smo bili vsi zadovoljni, da pa prinesem pomlad še na tale blogec, prilagam fotografijo ( ki je sicer slaba, ampak mislim, da se glavno vidi) končnega rezultata.

LP

Papirolina me je prijazno "pofočkala", naj napišem 7 resnic o meni. Uff...kdo bi si mislil da bo to tako težka naloga... In tako sem zadnjih nekaj dni premišljevala o tem izzivu in premišljevala in premišljevala... in ko sem črtala tistih nekaj tisoč resnic, ki pa res niso za v javnost, mi je ostalo :

1.) Biti tiho je zame misija nemogoče:)...

2.) Sem kronična nepoboljšljiva zamudnica avtobusov in vlakov :(...

3.) Zelo rada berem, zato je bila odločitev za študij primerjalne književnosti lahka. Na žalost pa trenutno ugotavljam, da obstajajo tudi knjige, ki jih pa res res res nikakor ni mogoče prebrati do konca.

4.) Zelo si želim imeti zajčka, a mi lastniki hiše ( t.j. moji starši) tega ne dovolijo :(

5.) Rada spremljam šport in tako sem večkrat navzoča kot navijačica (brez cofkov ) na raznih tribunah.

6.) Tudi sama rada športam, predvsem rolam, tečem ... ne maram pa aerobike in njej podobnih športov. Nekako se mi zdi neumno početi isto kot ostalih 20 oseb v dvorani ( saj veste : zdaj pa korak v levo in potem ti dobrodušna inštruktorica še pokaže v katero levo), nasploh pa se itak že celo življenje trudim ne slediti črednemu nagonu:)

7.) kljub temu, da sem po vseh merilih že odrasla oseba in bi se morala temu primerno tudi obnašati, mi to ne uspeva najbolje... še vedno sem nekako odvisna od malih norih neumnosti :D

tako, prišli smo do konca, počil je lonec in pravljice je konec.

nekaj ustvarjalnega

Končno je gospodična Lenoba premagana. Boj je bil trd in neizprosen, a po celodnevni borbi postelji, kjer sta bili moja edina oprema pižama in knjiga, sem končno zavzela položaj pred računalnikom in se spomnila tajnega gesla mojega bloga.
Vsake toliko časa se tudi mene, kljub enormnim količinam vitamina C , prime virus ustvarjanja.
Pred dnevi sem tako ustvarila nekaj ogrlic s pomočjo servetne tehnike, nad katerimi mami zmajuje z glavo, meni pa so všeč, ker so pač čisto moj stil :)
Že konec lanskega leta pa sem imal napad barvanja in krašenja škatlic. Glede na nastalo količino jih bodo najbrž moji prijatelji dobivali za darilo še nekaj naslednjh let, zato vse naključne bodoče lastnike prosim, da ob prejemu hlinijo presenečenje in zadovoljstvo. Ha ha, pravzaprav je najbolj zabavno pri doma narejenih darilih, da si nihče ne upa povedati, če mu nekaj pač ni všeč. Tako kot je to s tortami in pecivom, če rečeš da si sam spekel, bodo vsi pohvalili, četudi je naravnost obupno.

To bi bilo za danes vse, lepo se imejte in veliko se smejte:)

vsak začetek je težak

Lep pozdrav vsem, ki boste kdaj naključno ali načrtno obiskali moj blog. Ja, končno ga imam, dolgo obljubljenega in načrtovanega.

Naj najprej napišem nekaj besed o sebi. Sem študentka primerjalne književnosti in se borim za prepoved izdajanja avtobiografij (kvazi) znanih osebnosti, ki so pretežno sestavljene iz dvostavčnih povedi. Z izdajo teh knjig namreč dopuščamo vsesplošno mlahavost, nenačelnost in idiotizem, raznim Slavčkom in Ujetnicam pa dopuščamo, da posegajo na sfero literature. Naj ob tej priložnosti še priznam, da sem skrajno nenadarjena za uporabo kakršne koli moderne tehnologije in da je moja najljubša in hkrati tudi edina rekreacija hoja po trgovinah. Sem velika oboževalka pravljic in že vse življenje se trudim najti Pikine kroglice “pregelk”, kar je tudi moj življenjski cilj. Ker sem nad to misijo skoraj že obupala, javno priznavam, da bi bila zadovoljna tudi z žabo, ki bi se spremenila v princa.

Življenje mi polnijo:

- nora družina, kjer se vseskozi krešejo iskre in po zraku letajo krožniki (no, tako hudo še ni…)

- prijatelji, k me s svojimi odštekanimi domislicami spravljajo v smeh (in težave:))

- glasba ( I love rock n’ roll)

-ustvarjanje in ustvarjalne delavnice

-čokolada…

Tako, dovolj za danes… Kmalu se spet oglasim, če mi namere seveda ne prepreči kakšna nadnaravna katastrofa ali če me ne obišče gospodična Lenoba.

Lepo se imejte, veliko se smejte…

Maja